Preseljena …

… ne, ne, nisem šla iz kmetije. Coprnica se je preselila na blog od kmetije, naravnost sem => KLIK

Pes …

… od malega sem velika ljubiteljica živali. Doma smo vedno imeli kup mačk, ki sem jih privlekla od vse povsod, kjer jih pač niso hoteli. In mačke so me spremljale vse življenje. Tudi sedaj jih imam 10. Bila sem prepričana, da sem mačji tip. Saj veste, baje se ljudje ločimo na mačje in pasje tipe. Sta pa bili dve pasmi psov, ki sta mi bili, od kar sem se prvič v živo seznanila z njima, sila všeč – belgijski ovčar in bernski ovčar. Vedela sem, da bom, če bom kdaj imela psa, imela enega od teh dveh in glej ga zlomka, včeraj sem domov pripeljala Ferija, belgijskega ovčarja. Vam povem, ljubko in pametno bitje za znoret.

Kakopak ga je bilo treba najprej seznaniti z vsemi ostalimi prebivalci naše kmetije in tako sva včeraj zvečer najprej spoznal Bajsa in Bleksona (mačkona), malega Alija Kafko (oslička),

Munchmallow …

… petek je, vikend je, čas za male sladkosti.

Saj nas večina pozna famozni Jaffin munchmallow, ki je bil na dosegu v trgovinah tudi v času bivše države. Gre za preprost biskvit, na katerem je preprosta beljakova “pena”, vse skupaj pa je oblito s čokolado. No, takšnega, podobnega, si lahko na sila preprost način pripravite sami.

Gačnške novice – 2. del

Že prvi dan je Krištof pobegnil iz svojega novega boksa direkt k malemu Kafki in mu požrl vse, kar se mu je požreti dalo. Mali ga je gledal kot da bi padel iz vesolja in to čisto upravičeno, ker če bi vi videli kako ta Krištof skače kot bolha vsepovsod, bi tudi gledali, kot da je priletel iz vesolja.

Sem se pa že zadnjič poigravala z mislijo, da bi h Krištofu pripeljala Boskota. Bosko je bil svojčas najlepši in največji kozel v čredi. Bil je alfa samec.

Medena štruca …

Tisti, ki prebirate moj blog od samega začetka veste, da nisem bila nikoli ljubiteljica peke piškotov oziroma sladkih zadev na sploh. Ampak veste pa tudi, da rada jem zarečen kruh in tako sem ga tudi v tem primeru. Peka piškotov mi je postala všeč, še posebej zato, ker jih sedaj pozimi prodajam na tržnici in ni ga lepšega, ko pride k tebi stranka in ti reče: “Joj, tisti piškoti zadnjič so bili tako dobri, jih imate zopet?”

No in tako sedaj enkrat tedensko pečem domače piškote, ki razveseljujejo tako domače kot stranke. Držim se starih receptov in sestavin, ki nimajo nobenih konzervansov, barvil in podobnih svinjarij, tako da ne uporabljam margarine, ampak maslo, pa domače orehe, namesto pecilnega sodo bikarbono. In tako vam danes pišem recept za domače medenjake, ki so sila enostavni za pripravit, hkrati pa sila okusni ter dolgo zdržijo (no, odvisno od sladkosnedov v družini). Aja, pa še brez maščobe so.

Zanje potrebujete:

Gačnške novice – 1. del

Gačnške novice so ožji publiki znane že nekaj časa in danes jih dajem v branje vsem, ki boste po pomoti ali pa ne, zašli sem gor. Kljub vsemu pa rabijo za vse, ki jih ne poznate, en vsesplošen uvodnik, da jih boste bolje razumeli.

Moja malenkost poseduje kmetijo v velikosti 40ha na Severnem Primorskem. Od aprila do decembra nas lahko obišče vsak, ki  ima rad dobro družbo, dobro doma pridelano hrano in pijačo, neokrnjeno naravo in rad odkritva tiste konce Slovenije, za katere večina misli, da ne obstajajo. Na teh 40ha imam 1ha njiv, na katerih pridelujem ekološko zelenjavo in krompir, pa cca 3000 sadik aronije, nekaj malega sadik črnega bezga, leske in orehov. Imam pa tudi cca 100 živali in sicer trenutno – 10 mucic in muckov, 29 oslov (večinoma istrske pasme, nekaj pa tudi dalmatincev), 50 koz in 10 krav (mesnic, ne molznic). Čez dobrih 10 dni se nam bo pridružil še belgijski ovčar. Smo vsejedci in ja, pri nas jemo tudi osle. Ta podatek je napisan predvsem za tiste, ki mislite, iz ne vem kakšnih razlogov, da smo vegetarijanci, pa za vse tiste, ki bi bili morebiti preveč šokirani ob prebiranju Gačniških novic, ko bomo pisali o kolinah. Kljub vsemu pa imamo na svojih jedilnikih tudi odlične vegetarijanske in veganske jedi.

Maskota kmetije je Krištof – kozel,

Nekulinarični vstop v 2014 …

… če je bil lanski vstop v 2013 resnično kulinaričen, je letošnji nekako bizaren. Po tem, ko sem ugotovila, da 2013 ne bom preživela zdrava in sem konec leta fino zbolela, sem se tolažila s tem, da bom v 2014 vstopila zdrava in takšna začela novo leto. No, pa ni bilo tako, saj sem ga zabeležila s konkretnim, malo več kot 3-metrskim, padcem v globino.

Zakaj in kako se je zgodilo nimam pojma. Vem, da je tam odprtina in tista odprtina ni mala, vanjo pa sem stopila,