Gačnške novice – 1. del

Gačnške novice so ožji publiki znane že nekaj časa in danes jih dajem v branje vsem, ki boste po pomoti ali pa ne, zašli sem gor. Kljub vsemu pa rabijo za vse, ki jih ne poznate, en vsesplošen uvodnik, da jih boste bolje razumeli.

Moja malenkost poseduje kmetijo v velikosti 40ha na Severnem Primorskem. Od aprila do decembra nas lahko obišče vsak, ki  ima rad dobro družbo, dobro doma pridelano hrano in pijačo, neokrnjeno naravo in rad odkritva tiste konce Slovenije, za katere večina misli, da ne obstajajo. Na teh 40ha imam 1ha njiv, na katerih pridelujem ekološko zelenjavo in krompir, pa cca 3000 sadik aronije, nekaj malega sadik črnega bezga, leske in orehov. Imam pa tudi cca 100 živali in sicer trenutno – 10 mucic in muckov, 29 oslov (večinoma istrske pasme, nekaj pa tudi dalmatincev), 50 koz in 10 krav (mesnic, ne molznic). Čez dobrih 10 dni se nam bo pridružil še belgijski ovčar. Smo vsejedci in ja, pri nas jemo tudi osle. Ta podatek je napisan predvsem za tiste, ki mislite, iz ne vem kakšnih razlogov, da smo vegetarijanci, pa za vse tiste, ki bi bili morebiti preveč šokirani ob prebiranju Gačniških novic, ko bomo pisali o kolinah. Kljub vsemu pa imamo na svojih jedilnikih tudi odlične vegetarijanske in veganske jedi.

Maskota kmetije je Krištof – kozel, za katerega smo najprej bili prepričani, da smo ga kastrirali, pa potem ugotovili, da se nam je med kastracijo očitno izmuznil, saj smrdi kot pok. Je pa lep. Najlepši. Ni lepšega. In pameten. Najpametnejši. Ni pametnejšega. In zato sem ga ločila od črede in ga malo zdresirala. Tako zdaj kraljuje izven črede, se prosto sprehaja okoli hiše, obožuje mačke, še bolj pse in nagaja šestim osličkam, ki so prav tako ločene od osnovne črede oslov, ker so pač dame malo posebne. In Gačnške novice so nastale prvenstveno ravno zaradi Krištofovih pripetljajev in zapetljajev. Kozel je pač kozel in če je po vrhu vsega še lep in pameten, je resnično kozlovski.

Kristof

Torej Gačnške novice – 1. delKrištof je včeraj dobil svoj, čisto svoj boks. Velik, lep, prostoren, poleg malega Kafke (za vse, ki ga še ne poznate – mali Kafka je osliček, ki ga je mama zavrgla in ga sedaj futramo na flaško in upamo, da bo preživel). Kljub vsemu, da bi vsak človek bil vesel, da ima svoj prostor pod soncem, Krištof to ni. Ker pač ni človek, ampak kozel. S svojim lastnim boksom mu je namreč onemogočeno:

  1. Skakanje v oslovske jasli in razmetavanje sena 360°naokoli.
  2. Skrivanje v senu.
  3. Butanje oslic z rogovi.
  4. Spanje v oslovskih jaslih.
  5. Kakanje in lulanje v oslovske jasli.
  6. Kraja krme oslicam.
  7. Delanje vsega ostalega kar mu je še prišlo na pamet.

Malo čukavo gleda iz boksa, ampak se bo že navadil in ugotovil, da mu prav nič ne manjka. Se mi pa zdi, da so oslice zdaj malo boljše volje, ker jim nihče več ne pije živcev. Sploh pa Krištof še ne ve, da bo dobil kmalu družbo. Našega Boskota. Ampak o njem več, ko ga pripeljemo.

 

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... meni ljubo. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s