Salata še enkrat …

Kaj človek naredi, ko pozabi, da ima v hladilniku Emirjevo sarmo, ki jo mora nujno pokonzumirat in kupi celega pečenega piščanca, ker pa je v trgovini lačen, vzame pri mesarju še en lep štikl slanine, poleg vsega pa mu niti pod razno ne pride na pamet, da bi kaj vrgel stran, pa še spomni se, da bo naslednje štiri dni “homealone”, ker bo Ključna podrobnost odpotovala s Škratom v Bamberg?

Nič. Za malico pokonzumira pol piščanca, za večerjo poje sarmo, slanino speče (da se ne pokvari in jo poje tretji dan), polovico preostalega piščanca pa pripravi v solati, ki jo ima za malico v službi.

Salata je super fina, pa še enostavno jo zložiš po naslednjem vrstnem redu:

Apcap solata …

… by naš škrat Ines in ker je apcap, bo tudi post apcap …

V posodo poljubne velikosti zložiš po plasteh in vrstnem redu:

Finančno recesijski pregled 2011 …

… moja malenkost je po naravi, kljub vsem neumnostim, ki jih je in jih bo počela v življenju, velik tradicionalist. Tako tudi zelo skrbno beležim za kaj zapravljam svoja finančna sredstva, ker s tem tudi dosti prihranim, zlato rezervo pa človek mora imeti, za tiste še slabše čase, ki bodo enkrat (upajmodane) prišli.

In tukaj je statistika minulega leta, za kaj se je porabilo denar:

• 24,35% je šlo za kredit za stanovanje
• 20,28% je šlo za kategorijo ostalo, kamor spadajo potovanja, obleke in čevlji, frizer, knjige, darila, donacije, ipd.
• 16,33% je šlo za stroške stanovanja (elektrika, voda, komunala, rezervni sklad, vzdrževanje, RTV, zavarovanje)
• 14,67% je šlo za avto in motor (bencin, zavarovanje, vinjete, servisi, registracija, tehnični pregledi)
• 9,83% je šlo za nakup hrane (trgovina in restavracije)
• ostalo pa je šlo za prispevke in računovodstvo

 

Reciklirani njoki in gospodarnost …

Moja malenkost je, kar se hrane tiče, zelo skrbna v smislu, da res redkokdaj kaj vržem proč. Tako večkrat kaj recikliram ali pa pripravim iz sestavin, ki so se po par dnevih nabrale v hladilniku kot ostanki prejšnjih obedov. In tako so nastali tile njočki.

In ta skrbnost me spomni na bivanje tam gor, na hribu, kamor se nas je vseh 12 napotilo z zavedanjem, da bomo živeli brez vode, brez elektrike, brez luksuznih dobrin kot so sladkor, alkohol, ipd.

Anče banče …

… pomaranče.

Eden redkih sadežev, ki jih jem in še to izrecno Arancie Rossa di Sicilia Tarocco z IGP (Indicazione Geografica Protetta). Zakaj? Ker so sila sočne, sila sladke in se kar topijo v ustih. Ravnokar sem eno pohrustala. Priporočam.

A ni hecno. Ko gre za jabolka ali hruške točno vemo katero sorto imamo radi in katero ne, pri pomarančah pa, si upam trditi, večina nima pojma kaj kupuje, samo, da je pomaranča.

No, zdaj veste. Sicilijanske so ene boljših. Poleg Tarocco pa so še znane Moro in Sanguinello.

Dosti pomaranč brez koščic vam želim.

Krastača v luknji, koline in kajža s kmetije …

… oziroma v angleškem izvorniku Toad-in-the-Hole. V bistvu me je pritegnil naslov in to, da sem imela v hladilniku sveže domače pečenice. Pri tem veselo ugotavljam, da se vedno več ljudi ponovno odloča za domače koline, kar se odraža tudi v tem, da ima moj bratranec, ki je eden od izvršiteljev umora na kolinah vedno več dela, mi pa vedno bolj poln hladilnik. Ampak preden berete dalje, vas opozarjam, da branje zapisa odsvetujem vsem vegetarijancem in vsem, ki ste proti ubijanju živali. Prav tako se vzdržite komentarjev vsi, ki ste proti omenjenim zadevam, ker pri meni žal ne bodo padli na plodna tla, saj sem velik mesojedec, ki je proti industrijskemu ubijanju živali, podpira pa domače koline.

O kolinah sem dosti pisala TUKAJ >>, vendarle pa sem bila nazadnje osebno udeležena pred dobrima dvema mesecoma, tam gori nad Sevnico, ko smo se trije mesojedci odločili, da ga bomo, prasca, zaklali.

Ajm bak in pire redkve …

… sicer danes na kratko, ampak vseeno. Ja, menda je konec, upam, da je, če še ni, da bo kmalu. Sicer pa, kar sem skuhala tudi jem. A ne? Spodobi se in pravično je. Res se spodobi in je pravično … Dovolj.

Ampak, kljub vsemu, Vale se je tam gori nad Sevnico tudi dosti naučila. Ne samo sekanja drv (moji malnekosti najbolj sproščujoča in meditacijska dejavnost), kidanja gnoja, molže krav, striženja ovac, zabijanja cvekov, čiščenja človeških iztrebkov in podobnih opravil, temveč tudi pridelave sira, masla in kajmaka, mletja moke, majhnih skrivnostih kmečkih krušnih peči in oldskul šporgetov na drva ter še mnogo drugega. In vse to upam, da bom v bližnji prihodnosti, začinjeno z zgodbami, ki jih na TV niste in jih tudi nikoli ne boste videli, objavila oziroma delila s tistimi, ki jih tale blog še morda kaj zanima.

Danes pa za uvod po dolgem premoru samo modificirana pastirska pita, ki sem jo naredila po