V 2013 pa …

… nič novega, bi rekli nekateri, jaz pa lahko zapišem, vse novo. Eno leto bo minilo čez dva dni od kar sem se preselila v Gačnik in prevzela kmetijo oziroma sklop kmetij, ki smo jih poimenovali NašRaj. Sicer je bila ideja, da bi bil to mOJrAJ zaradi črkovne igre, ki da zloga OJ in AJ, ampak se mi je vse skupaj zdelo preveč egoistično. Vseeno to ni moj raj, temveč naš raj, ki postane vaš oziroma naš vsakemu novemu obiskovalcu.

Iz finančnega analitka sem se najprej prelevila v gostinko, nato  v kmetico, vmes pa še izpolnila svoje sanje in se pri chefu Igorju malo izobraževala. Bilo je res malo, saj je trajalo le en mesec, ker več pač ni bilo časa, je pa bilo vsekakor vredno in bi takoj podaljšala, če bi bilo možno.

žwave

Kakorkoli … kljub temu, da sem zbežala tja, kamor malokdo ve kje je, stran od mestnega vrveža, hitenja, sledenja namišljenim ciljem, ki jih vsiljujejo velikani, se nisem izognila birokraciji, ki je, govorim iz enoletnih izkušenj, za kmete ena velika svinjarija in bedarija. Vse dosedanje izkušnje ne sežejo do kolen tem, ki se mi vrtijo v zadnjem letu. Tekanje od enega do drugega urada le zato, ker želi človek narediti nekaj dobrega, utruja in včasih v šali rečem, da bom ogradila kmetijo z bodečo žico, ujahala enega od oslov, si nataknila šerofski klub, za pas pa pripasala pištolo ter še samo streljala vse uradnike, ki bodo težili z vsemi mogočimi potrdili in dokazili s katerimi potem ne vedo kaj bi. Seveda je to mala šala, tega ne bom storila, bi pa bilo fino videt te uradnike, ko bi, kot v kakšnem kavbojskem filmu, skakali, ko bi jim streljala pod noge.

Pri vsem tem se vedno znova čudim kako pasiven narod smo Slovenci in razmišljam koliko kmetov v Sloveniji je opeharjenih s strani upravnih enot in uradnikov samo zaradi tega, ker pač niso vešči zakonodaje in jim verjamejo kar jim v uradih natrosijo, večinoma pa gre v stilu: “Ne, to se pa ne da. Ne, to pa ni mogoče. Ne, to pa naša občina ne dovoli. Ne, tega vam pa ne moremo dati. Ne, tega niti ne poskušajte, ker bomo zavrnili.”

Jaz sem že tako daleč, da ko me na UE Tolmin vidijo vstopit skozi vrata, po vsej verjetnosti zavzdihnejo in si mislijo: “Joj, kaj pa ta spet hoče.”

Ampak grem počasi dalje in obračam stvari na glavo. Tako imamo namesto ekološkega kampa in turistične kmetije sedaj na ljubljanski tržnici trgovino in ekološko stojnico, s pomočjo dobrih ljudi lahko prodajam svoje izdelke in pomagam drugim dobrim ljudem, da jih prodajajo tudi oni in si želim, da bi se vsi mi dobri ljudje zbrali in dali vetra vsem uradnikom, njihovim nadrejenim in nadrejenim od nadrejenih, vse tja do tete Alenke. Sicer nimam TVja, kljub temu pa mi v kuhinji, kjer se še vedno dosti zadržujem, čivka 202 in tu pa tam le ujamem vse nebuloze, ki se dogajajo tam doli, kamor mi gledamo, ko sonce zahaja in odhajamo tu pa tam, ko sonce vzahaja. Vedno, ko se ob šestih zjutraj peljem po naši vijugasti cesti, uživam v barvah, ki jih riše jutranje sonce in mi je žal za vse tiste, ki tega ne morejo videt, ker še spijo ali pa so enostavno prenizko.

Poleg uradnikov nam še malo nagaja vreme. Njive še nimamo zorane, posejanega ničesar. Ampak s tem se sploh ne jezimo. Bo že zraslo. Dobro, ne bomo imeli visokega fižola, bo pa zato malo več nizkega. Tudi piknik prostor počasi dobiva svojo podobo in upam, da bomo kmalu uredli kmetijo do te mere, da bomo lahko na stežaj odprli vrata vsem obiskovalcem.

Ko mi uradniki iz doline prilezejo tam do vrha pokrova in se ustrašim, da ga bo odneslo nekam v višave (pokrov namreč), grem v naravo med moje žwave, ki so nekaj najlepšega in nepokvarjenega daleč naokoli. Ali pa do sosedov, ker tu gor so še ljudje, pri katerih spoštovanje in poštenost nekaj štejeta. In si vesel, da so in lahko z njimi popiješ kozarec vina ali pa štamprli šnopčka ter dobiš nov zagon.Veš, da boš zmogel, ker če so oni, boš tudi ti. Ker še vedno verjamemo vsi skupaj v recept, da na koncu zmagajo nepokvarjeni in pošteni ljudje …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično. Bookmark the permalink.

2 Responses to V 2013 pa …

  1. napo says:

    rade bi rekel ne daj se! … neil bi zacvilil keep on rockin’ in a free world … chuck d bi zarepal it takes a nation of millions to hold us back … in vse troje valjda drži in vsemu trojemu pritegujem in lepo pozdravljam – tako nov zapis kot vse spremembe! … se vidimo!

  2. trmoglavka says:

    O hvala chef, samo se bojim, da bo Miškota zmanjkalo … ampak .. Fonza se zelo grdo obnaša🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s