Krastača v luknji, koline in kajža s kmetije …

… oziroma v angleškem izvorniku Toad-in-the-Hole. V bistvu me je pritegnil naslov in to, da sem imela v hladilniku sveže domače pečenice. Pri tem veselo ugotavljam, da se vedno več ljudi ponovno odloča za domače koline, kar se odraža tudi v tem, da ima moj bratranec, ki je eden od izvršiteljev umora na kolinah vedno več dela, mi pa vedno bolj poln hladilnik. Ampak preden berete dalje, vas opozarjam, da branje zapisa odsvetujem vsem vegetarijancem in vsem, ki ste proti ubijanju živali. Prav tako se vzdržite komentarjev vsi, ki ste proti omenjenim zadevam, ker pri meni žal ne bodo padli na plodna tla, saj sem velik mesojedec, ki je proti industrijskemu ubijanju živali, podpira pa domače koline.

O kolinah sem dosti pisala TUKAJ >>, vendarle pa sem bila nazadnje osebno udeležena pred dobrima dvema mesecoma, tam gori nad Sevnico, ko smo se trije mesojedci odločili, da ga bomo, prasca, zaklali. In smo ga in ponosna sem na to. Kot sem bila na začetku panična in prestrašena, sem ugotovila, da sta bila vsa panika in strah odveč. Živalco smo nato predelali v kose, kosi pa so šli nekateri pečeni v tunko, drugi pa v zelh in povem vam, bili so nemarno dobri in pohrustali smo jih v štirih tednih. Ampak ker je takoj po kolinah morala moja malenkost tisti dan za 24 ur v kajžo, vam ne morem izdati podrobnega recepta, kako sta potem Dare in Miša tunkala meso ter delala zaseko in ocvirke, pa pekla kože in pripravljala kose za zelh. Lahko pa TUKAJ >> (odsvetujem vsem s slabim želodcem, predvsem pa vegetarijancem) podrobno pogledate, kako vse skupaj poteka.

Drugače pa še kratek intermezzo o kajži, v katero si pred dvobojem poslan za 24 ur. Kajža je ena taka zelo fina zadeva v kateri si človek fizično in psihično spočije. Ima čas, da razmisli o določenih stvareh. Pa ne samo tistih, ki so se mu dogodile tam gor, tudi o tistih, ki se mu dogajajo tam dol. Kajža je lesena kobača velikosti tam 3×3 metre, odmaknjena od kmetije cca 200m. V njej je slamnata postelja, gašperček, ki ga zakuriš, da si lahko skuhaš čaj in kaj za pod zob, miza, stol, cca 30 litrski lonec čiste vode, dve laterni, šibice, wc papir, lavor in kahlica. Gibanje v kajži je omejeno, saj se lahko od nje oddaljiš za največ dva metra. Za pod zob pa te v njej pričaka še naslednje – pol hleba kruha, pol litra mleka, vrečka lipovega čaja, 4 krompirji, 2 čebuli, vrečka moke in sol. Moja malenkost si je 3x, ko je gostovala v kajži (2x v spodnji iz katere je bil prekrasen pogled na sončni zahod in 1x v zgornji, ki mi ni bila tako zelo všeč, čeprav je enaka) ponavadi pripravila že zvečer pisker lipovega čaja, zjutraj pozobala malo kruha z mlekom, za kosilo pa pripravila mlečno juho s krompirjem in knoli, katere recept bo v bližnji prihodnosti objavljen, večerja je bil dvoboj. Lulalo se je za kajžo, kakalo pa v kahljico, ki si jo potem prav tako izpraznil v bližini kajže. V bistvu je bilo že vse markirano, tako da si moja malenkost s tem, kam s kakci, ni belila glave. Umil si se lahko v lavorju oziroma s pomočjo vode v lavorju, zobe poščetkal brez zobne paste, ker je ni bilo, s sabo pa si lahko prinesel dodatne deke, nekaj oblačil in če so te imeli sotekmovalci radi še par čikov, ki so ti jih stisnili ob slovesu v roke. Preden si zakuril, si moral nacepat drva, kar je moji malenkosti pri prvi nočitvi delalo veliko preglavic, saj tega nisem znala, zato sem si skoraj (na srečo skoraj) dvakrat zasekala nogo. Ampak drugič in tretjič ni bilo več problema, ker sem osvojila tudi vihtenje sekire. Pri tem naj še omenim, da sem kajžo pred prihodom in po odhodu vedno lično pometla z vejo leske, ki sem jo utrgala ter jo lično pospravila, da je bila ob prihodu naslednje žrtve urejena, kot se šika. Skratka kajža je bila zame zakon, predvsem, ker sem rada sama s seboj.

Zdaj pa nazaj k pečenicam, ki so glavna sestavina “krastače v luknji”, ki je med drugim tudi znana gostilniška igra, ampak mi ostajamo pri jedi. Vse kar potrebujete poleg štirih pečenic je še:

  • eno in pol skodelice moke
  • žličko soli
  • ščepec popra
  • 3 jajca
  • eno in pol skodelico mleka
  • 2 žlici stopljenega masla
  • 1 žlico rastlinskega olja

In potem preprosto umešajte najprej moko, sol in poper, dodajte razžvrkljana jajca, mleko in razstopljeno maslo ter vmešajte v gosto tekoče testo (kot npr. za šmorn). Pokritega pustite počivati pol ure. Na olju specite pečenice, ki jih nato položite v pekač, čezenj pa prelijte testo. Pecite v prej ogreti pečici na 190 stopinjah cca 15 minut oziroma dokler se testo lepo ne dvigne in je pečeno. Servirajte potreseno s stisnjenim česnom.

Sicer pa. Vas recept ne spominja na nekaj tipično bosanskega? TOLE morda >>

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s