Saint Sixtus …

… kjer cumprajo Westvleteren, ki ni znan samo po svoji kakovosti, temveč tudi po tem, da ga sila težko kupiš. Nisva imele sreče. Kljub temu, da je Ključna podrobnost vrtel številko, ki je objavljena na spletni strani menihov, na dan, ko so sploh dovolili, da jih pokličeš, ni prišel do linije. Seveda sva upala, da bova morda nekako na licu mesta prepričala menihe, da se spodobi in je pravično, da prodajo en zaboj piva dvema ubožcema, ki sta pripotovala cca 1.400 km, pa tudi to ni obrodilo sadov, saj so bili lepo zaprti za svojim obzidjem. Rekla sva lahko še samo: “Več sreče prihodnjič.”

Westvleteren

Westvleteren

In sva, kot polita cucka, odpujsala tja na drugo stran ceste v In de Vrede, kjer lahko okusiš ta meniški zaklad… po pravici povedano, sem pričakovala drugačno okolje. Ne samo meni (pe ne govorim o pivskem meniju, temveč o kuharskem), tudi sama notranjost, sta me razočarala. Ko sva še čisto frišno in zmedeno natakarico, ki je bila sicer sila prijazna, pobarala, če nama lahko priporoči kaj menihovskega za pod zob, je jedrno odvrnila, da imajo od menihovskega samo pivo. Že možno, da  menihi iz Westvleteren-a  ne delajo trapistovskega sira, vendar ga v trgovini pred izhodom restavracije prodajajo, kot tudi še kaj drugega trapistovskega, na meniju pa poleg toplih sendvičev s solato, ne ponujajo kaj dosti izbire. Tako sem se odločila za pate.

Pate

Pate

… zraven srebala menihovsko osmico in nekako ugotavljala, da pate ni nič posebnega. Ključna podrobnost je ostal pri toplem sendviču, saj mu jetrca ne dišijo preveč in imel je, kot ponavadi, prav. Čez cca 10 ur je namreč pate začel v trebuhu fino zvijat in se po hitrem postopku odločil, da se izloči. Nisva se razumela. Verjetno je bil užaljen (pate), ker mi ambient ni bil všeč in sem rekla kakšno preveč čezenj, skratka mojo peristaltiko je fino zvijugala in za kazen sem naslednji dan preživela ob prepečencu in čaju …

… da bi bilo razočaranje še večje, je poskrbel še Homellhof, ki v času, ko sva imela v Flandriji “free time” ni bil odprt.

Pa da ne bi kdo mislil, da smo bili samo razočarani, ampak o radostih Flandrije  tukaj, kjer boste lahko kmalu brali o marsičem in še več …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično, ... popotniško and tagged , , . Bookmark the permalink.

3 Responses to Saint Sixtus …

  1. M&M says:

    čakam marsikaj in več😮

  2. sv3der says:

    Jejhata menihi so jo vama zagodli. No, saj nista prva in ne zadnja, ki sta upala na njihovo dobro voljo. Kaj pa pivo? Dobro? vredno poti?

  3. Vale says:

    @sv3 … vse je bilo vredno poti, predvsem podeželje Flandrije in njeni prebivalci, ki se ukvarjajo s pivovarstvom. Ostalo je še ogromno neodkritega, za naslednjič🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s