Koroški mini calzone …

Na Koroškem so včasih, pri nas doma pa še vedno, godu dajali vedno večji pomen kot rojstnemu dnevu. No, rojstni dan se sploh ni praznoval. In ker se moj Ata imenuje Jože, imamo na Koroškem tradicionalno praznovanje na Jožefovo … če ne veste, se lahko spomnite v rubriki, še pomnite tovariši …

Moja malenkost je za Jožefovo glavna kuharica, ki ima večni problem, kaj pripraviti. Zakaj? Ker žlahta pač ne odobrava nobene “eksotike”, ampak mora na krožniku dobiti nekaj kar vsebuje dovolj mesa in krompirja, če pa že krompirja ne, vsaj kruha. Jedilnik morajo sestavljati  predjed, glavne jed, sladica in narezk. Ja, prav ste prebrali, po sladici sledi v polurnem razmaku še narezek. Ne sprašujte zakaj, tako pač je. Pri narezku morajo biti obvezna priloga trdo kuhana jajca.

Tako sem za letos pripravila:

  1. Predjed – koroški mini calzone
  2. Glavna jed – popečen trevižanski radič, krompir v režlah, svinjska pečenka s smetanovim hrenom, marinirana piščanjča bedrca (samo spodnji deli) in caponata di melanzane (za katero sem bila močno v dvomih, če jim bo všeč, ampak so zmazali vse)
  3. Sladica – orehova potica, šamrole in orehova torta (to so pripravljale pomočnice – Mama Zinka in Teta Lenka, ker moja  malenkost ne peče rada slaščic)
  4. Narezek (kuhana krača, pršut, domača klobasa, še en kuhan domač kos svije, trdo kuhana jajca)
Koroški calzone (fotka by mobi)

Koroški calzone (fotka by mobi)

Praznovanje se prične med 10. in 11. uro DOPOLDAN. Letos sem sforsirala 11.00 uro, saj sem med kuho pekla še polnozrnat kruh in bi morala vstati že ob šestih zjutraj, če bi gospodje in gospe želeli pričetek ob 10.00.

Ko sem servirala koroške calzone, je bilo za mizo slišati sledeče:
“Jaz jih ne bom jedla, če je noter skuta.”
“Jaz pa ne, če je sir.”
“Hja, da nisi iz primorske kakšnih rib privlekla, ker tega jaz ne bom jedel.”
“Pa zakaj ne moreš nikoli kaj normalnega narediti?”
“Fajn zgledajo, upam, da so tudi dobri.”

Na koncu so zmazali vse in rekli, da niti ni bilo slabo …

Ko so dobili vsak svoj krožnik glavne jedi, so bili komentarji sledeči:
“Še dobro, da je krompir.”
“No ja, kaj takšnega pa še ne.”
“Še dobro, da je meso.”
“Kje si pa to videla, da si naredila?”
“Le kje najdeš takšne recpte?”
“No, tale buzava (beri zelenjava) niti ni slaba.”
“Niti pod razno ne bom jedel buzave, kje je kruh.”
“Hren je pa dober.”

Pri sladici so bili že bolj siti in manj sitni:
“Kdo je delal šamrole?”
“A potica je orehova? Drugače je ne bom niti pokušala.”
“A še torta je? Jaz sem se pa že potice najedla.”
“Jaz ne bom torte, ker vidim, da krema ni dobra.” Čez pet minut: “Daj mi samo pol kosa, ker več res ne morem.”

Pri narezku ni bilo pripomb.

No, takole mamo pri nas vsako leto … zabavno … če pa želite pripraviti koroške calzone, pa potrebujete naslednje:

testo za pizzo
– 20 dag na kocke narezane kuhane krače
– 20 dag na kocke narezanega edamca ali gavde (če imate Teto Štefko, pripravite calzone zanjo brez sira, ker ga ne je in lahko bruha, če ga vidi kako se vleče)
– 1 na kocke narezano jajce
– 3 žlice paradižnikove omake
– 1 rumenjak

Testo za pizzo razvaljajte za prst debelo. Z modelom za krofe izrežite kroge. Vse sestavine za nadev premešajte. Vsak krog do polovice obložite z nadevom, prepognite, stisnite s prsti in potem še po robovih z vilico. Premažite z ražvrkljanim rumenjakom in pecite v prej ogreti pečici na 170 stopinjah 25 minut. Calzone lahko servirate vroče, tople ali hladne. Nadev lahko poljubno zamenjate.

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično, ... meni ljubo and tagged . Bookmark the permalink.

7 Responses to Koroški mini calzone …

  1. kameleonka says:

    O, tele ofce so mi pa od nekje znane!🙂

  2. emetadindon says:

    Si pa opasna, da po vseh teh komentarjih še vedno kuhaš na Jožefovo. Verjetno ima Pepi prste vnes, a? Je lahko vesel, da te ima!

  3. Vale says:

    @Onka, ja, te ofce so zame tvoje …
    @Emeta, Pepi??? Drugače pa so ti komentarji koroški in niso “zlonamerni”. Se prav zabavam ob njih in mi je vsakoletni izziv, ko postavim hranjo prednje …

  4. jackie4grace says:

    vidim, da ste se dobro imeli. taki komentarji pa k jedi preprosto pašejo kot “cacio sui maccheroni” (kakor pravijo italijančki) – kosilo pač ni enako dobro, če jih ni; brez njih res ne gre (brez komentarjev, ne brez italijanov).
    moj štiriletni sine kosilo po navadi začenja s pripombo: “da vidim, če ni mami spet vse zastrupila …”

  5. emetadindon says:

    Vale, v moji koroški žlahti je kar nekaj Jožetov in vse kličemo ali Pepi ali Pepč. Za te komentarje pa se mi je zdelo, da morajo biti nekako s Koroško povezani, ja. Je v naši žlahti podobno😀 , le da vsi tega ne znajo tako vzeti.
    P.s. Lepe sličice smo dobili🙂 !

  6. Alain says:

    Joj… še zdaj se ultra lol smejim komentarjem žlahte🙂

  7. Vale says:

    @Emeta seveda🙂 Ko sem bila majhna nisem imela nobene punčke, ampak samo enega fantka z imenom Pepi :-))) Ja, ja Ata Jože je vedno vesel, ko pridem domov in vedno naprej vpraša: “Kaj boš pa kuhala?”
    @Alain takole mamo na Koroškem🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s