O lube gate …

… kakšen dan. Pust je šel mimo z velikimi maskami, ki sem jih vajena vsak dan, zato današnji ni bil nobena izjema, z glavno masko na čelu. No, razen MNS (Moje Najljubše Sodelavke, ki sta v bistvu dve, ampak ok), ki je s svojo čarovniško palčko pričarala nasmeh na ustnice …

… v celem dnevu sem pojedla tri krofe, ker drugega ni bilo in če ne jem, mi je slabo in potem padem skupaj in ker so bili samo krofi sem zato, da ne bi padla skupaj, pač jedla krofe … domov sem pripujsala po desetih urah tlake in si naredila solato z bučnim oljem in kuhanim jajcem, zraven katere sem poglodala kruh namazan z zaseko in obložen z vratovino. Tako, da ne bi kdo rekel, da imam morda kakšno dieto s krofi.

… da vam ne govorim o tem, da je Ključna podrobnost v hramu pivske modrosti Bambergu (trenuno v družbi nekega simpatičnega Finca). Blagor njemu, zavidam mu. Vsled temu sem si ravnokar odprla Riedenburger Weisse Premium, vsled žalosti, ker ga ni, pa si bom prižgala čik (tega mu nikarte povedat, ker bo besen, ampak danes si ga zaslužim, pa če  Grozni postane Besni).

… tale nebulozni post pišem zato, ker se z njim relaksiram (ne, pivo in čik nista dovolj) in ker nisem hotela utrujati MNS (Moje Najljubše Sodelavke, ampak ne tiste, omenjene v drugi vrstici tega posta, ampak tiste druge), čeprav sem jo, ker je pač takšna, da tega ne zameri.

… umiti moram še posodo, odmašiti odtok (vanj sem zlila že liter Cevosana, liter WC neta, dve pakungi nekega praha, pomagalo pa ni nič. Zdaj je zalit z nevemkakšnim odmašilom in če se ne bo odmašil se bom iz inata zamašila še jaz in poplavljala naokoli, kot to počne odtok v moji kopalnici), spakirati stvari, pripraviti delovne dokumente, zlikati stvari, ki jih moram spakirati, nujno skočiti na pošto po neko priporočeno pošiljko, ki je v bistvu za nervoznega sodelavca, ne pa zame, pobrati perilo, ki se suši, da ga lahko spakiram, preobleči posteljo, urediti stvari z računovodkinjo … in še kaj bi se našlo … aja, seveda, plačati položnice …

… v bistvu sem vam hotela samo napisati štorijo, kako sem se prejšnji vikend na poti v Treviso izgubila, ne plačala cestnine, preklinjala Greto (beri GPS), nato Italijane in na koncu sebe. Kako sem s Ključno podrobnostjo degustirala pivo v Heidelbergu, spoznala par kul študentov, jedla najboljše krvavice s krompirjem in najslabše spätzle, se prehladila, se na poti nazaj iz Trevisa znašal v Sistianu in skoraj šla k Davotu na pivo …

Lep večer tudi vam … pa skuhajte si kaj. Jaz enostavno že 14 dni nisem kuhala, kar si jemljem za največji greh mojega življenja. Tolažim se s tem, da Siciljani dobro jedo in da bom s hrano kompenzirala pomanjkanje časa za ogled znamenitosti. Če se stvari ne bodo dobro iztekle, bom ostala v katakombah in če vas bo pot zanesla mimo, vas bom strašila …

Pri tem bi še pozdravila Ota in Bibo, ter se ji zahvalila za ušesa … Glasbene želje nimam, ker si že cel dan pojem Joužin z Bažin …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično. Bookmark the permalink.

4 Responses to O lube gate …

  1. kameleonka says:

    Pa ne že spet Joužin z Bažin, no!
    Ja, Treviso je pa zajeban. In potem, ko enkrat ugotoviš, da sploh ni zajeban in da je v bistvu ćist izi, se naslednjič spet naserješ. Ja, Treviso JE zajeban. Ampak vem pa tudi za štorijo, ko so šli eni v Tarvisio. Si moreš misliti kako “hecno” mora biti, da prideš na smučišče in ugotoviš, da tam ni aeroporta?!
    Pa skuhej si že kej, to nikamor ne pelje!🙂

  2. jackie4grace says:

    Ja, Siciliani res dobro jedo. Ni vrag, da ne bi tudi ti. Buon viaggio!

  3. onkel PEPE says:

    Mene si seveda pozabila podaviti, ampaq smo že vajeni. Ni drame.

    Ko na Siciliji prikorakaš kamorkoli, takoj prijavi: “Mi manda Don PEPE.” in stregli te bodo ko zmešani. Požri vse cannolije in cassate, pa tudi arancine in ostale redilije, ki jih pritovorijo na mizo. Splača se. In nikar se preveč ne pridušaj, če boš iz neznenega razloga tičala v kaki nepremični koloni. Vzrok je verjetno ta, da se nekdo v avtomobilu tam spredaj pogovarja z nekom drugim. Če iz nasprotne smeri ne pripelje nihče, pomeni, da se pogovarja z nekom, ki stoji na čelu nasprotitičeče kolone, sicer pa z nekom, stoječim na pločniku. Siciliani se še zavedajo, kako pomemben je odkrit in izčrpen pogovor.

    BTW, se mi zdi, da bi ti moral danes zarjoveti “Hepibrzdejtuuujuuu!”.
    Če se mi napačno dozdeva, pač pozabi. Ali pa shrani za tapravi datum.

  4. Pingback: Nunnate, panelle, arancini … « Ukročena trmoglavka …

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s