Umor rdeče glave …

… po češko …

Rdeče zelje

Rdeče zelje

V trgovini vzamemo najlepšo rdečo zeljno glavo, jo malo pobožamo, rečemo: “Moja, moja”, stehtamo in jo ponosno odnesemo domov. Tole ljubkovanje je sila pomembno, da glava ne dobi občutka, da jo bomo na koncu zaklali, zrezali, skuhali in pojedli. V nasprotnem primeru lahko doživi stres in postane trmoglava, kar pa ni dobro za končni okus. Torej, lepo z glavo.

Doma jo skrbno umijemo (mlačna voda, da ne bo doživela stresa, saj veste zakaj to ni dobro, trmoglavost ipd.), očedimo in nežno položimo na desko. Zahbrtno vzamemo velik oster nož in ASAKA, KABUM z njim na sredino glave. To naredite zahrbtno in sunkovito, da vas glava ne vidi. V nasprotnem primeru se vam bo izmaknila in imeli boste rdeče prste namesto rdečega zelja. Torej, zahrbtno, sunkovito in direkt na sredino, glavo na pol. Izrežemo strž na sredini (menda se reče tako? Saj veste, tista bela trda trmoglava zadeva) in naseckamo že mrtvo glavo na rezine. Pri tem pazimo, ker glava pušča kri, da ne posvinjamo preveč kuhinje in sebe.

Na žlički svinjske masti (če je ne marate uporabite maslo ali pa olje) popražimo naseckano glavo do prve stopnje zmehčanja. Vmes jo nežno mešamo. Dodamo žličko soli, žličko kumine, tri žličke sladkorja, tri žličke vinskega kisa (količina sladkorja in kisa je odvisna od našega okusa in velikosti glave, zato lahko zadevo po svoji volji dodatno dozirate), deciliter vode in naribano jabolko. Kuhamo cca uro in pol na zmernem ognju in ne pozabimo vmes večkrat premešati. Kuhanje je odvisno predvsem od naše naklonjenosti k trdemu ali k mehkemu. Če ste raje za trdo kuhajte urco ali še manj, če ste za mehko kuhajte tudi do 2 urci.

Ko naslednji dan pokukate v hladilnik in vas paprika vpraša: “Kako pa kaj zeljna glava?” ji s čim manj slabe vesti odgovorite: “Dobro. Zelje je še vedno po petsto.”*

*Copyright citata by Jolly, Janc in Čar.

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično and tagged . Bookmark the permalink.

4 Responses to Umor rdeče glave …

  1. emetadindon says:

    Tako lepotičko bi jaz rajši “sunila” z napol mojega vrta. Lepo bi jo pogledala, ji razložila, da je se bliža čas, ko bo naokoli prišel voluhar, pa zadnji polži, da jo bodo objedli in taka res ne želi biti. Naj gre raje z mano, jo bom imela rada, pa MAX tudi, si jo bova pravično razdelila😛 . Ves ostali postopek z umorom vred mora biti pa res natančno tak, kot je opisan😀 , le pri kuhanju jaz s kisom raje počakam še 20 minut, ker je v tem primeru glava že mehka. Ne vem kaj ji naredi kis takega, da se noče razmehčati, sem pa preizkusila obe varianti🙂

  2. Vale says:

    A vidiš Emeta, to s kisom mi je pa novo. Sama imam rada bolj trdo zelje, da ni preveč zdinstao, pa me nikoli ni motilo, da se ne zmehča🙂

  3. Alain says:

    mmmm pristna domača jed… všeč mi je tudi dialog z zeljem in potem zahrbten umor slednjega🙂
    Takih “inlanderskih” zeljnih jedi še nisem delal… zna pa bit zanimiva popestritev jedilnika.

  4. Alla says:

    Jap pa sladkor karameliziram tik preden dam prepražit čebulo. Se mi zdi, da da boljšo aromo. Namesto kisa pa lahko uporabimo tudi limonin sok.
    Pa kakšno jabolko več.
    Je pa to definitivno ena izmed zelo slastnih papic🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s