Čisto navadno tele …

… primerno za nedeljsko kosilo, čeprav je pri nas pristalo na krožnikih v soboto.

Mesar v Ankaranu ima dnevno na zalogi sveže in lepe kose teletine, kar nam pove, da smo lokalci dobri jedci tovrstnega mesovja. Tako sveže in lepo kot je meso so zadnje čase tudi njegove cene in vedno, ko jo nabavljam (teletino namreč), se spomnim cen iz bosanskih štacun, ki so tudi do 3x nižje, pa čeprav jo nabavite pri najboljšem sosedu. Ampak pustimo inflacijo …

V soboto sta me iz hladilne vitrine vabljivo “gledala” dva lepa kosa. Katera, vam ne znam povedati. Nikoli si namreč ne zapomnim imen posameznih kosov mesa, ki so pripadala živi živali preden so jo poslali med mrtve (vegetarijanci glejte stran, ne berite tega). Ker si ne zapomnim oziroma nikoli ne vem kaj je bočnik, vrat, stegno in nevemšekaj, potem vedno s prstom kažem na željen kos mesovja, mesar pa jih dviga v zrak in ugotavlja kam merim. Na koncu reče: “Aaaa kare ste hotela, ja pa povejte.”

Tako kot sta me kosa vabljivo gledala pri mesarju iz vitrine, sem jih potem jaz doma, ko sem jih razgrnila na kuhinjski pult ter pri tem razmišljala kako bi ju pripravila. Na netu sem že našla simpatični recept, ko sem se spomnila dišav, ki jih proizvaja Mama Zinka kadar peče teletino, ki je bila svoj čas na našem jedilniku najbolj pogosta vrsta mesovja.

To je bilo še v času, ko nismo vedeli za BSE in smo šli vsake štiri mesece k sorodnikom na kmetijo ter nato v prtljažniku avta pritovorili domov pol teleta. Iz mesa se je še kadilo, ko smo ga razprostrli na polivinil v mrzli špajzi. Nato smo najprej spekli jetrca z ogromno čebule, za večerjo pa je sledila pečenka. Vmes sva z Mamo Zinko razkosali meso, ga zapakirali v vrečke, na vsako nalepili nalepke v stilu “zrezki”, “golaž”, “juha” in ga spravili v zmrzovalnik.

In tako so mi spomini pričarali, ne samo sliko, ampak tudi vonjave in sem pripravila te moje kose kar tako po domače, po Koroško, v ponvi s krompirjem. Vse kar rabite je:

lep kos teletine
sol
3 stroke česna
šopek petršilja
vodo za zalivanje
kuhan krompir

Teletino osolimo in jo damo v malo namaščeno ponev ter na srednji temperaturi pečemo. Ko povre njen lasten sok jo zalivamo, po malem in dostikrat. Vedno samo toliko, da se ne začne žgati. Pri tem jo ljubeče obračamo . Obred naj traja od pol ure do 45 minut, odvisno kakšne kose teletine imate. Na koncu dodamo mlad krompir v kosih, ki smo ga pred tem skuhali v slanem kropu in vse skupaj lepo popečemo in zapečemo. Še vedno pazimo, da ravno prav zalivamo (ne preveč, ne premalo). Za finale dodamo stisnjene stroke česna in naseckan peteršilj ter postrežemo.

 

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično and tagged . Bookmark the permalink.

4 Responses to Čisto navadno tele …

  1. Anja says:

    Dobro, dobro. Mi je všeč receptek, brez zelenjave:)

  2. Vale says:

    Anja, krompir je zelenjava🙂, kot česen in peteršilj …

  3. Anja says:

    Ma daj, krompir zame ni zelenjava.🙂 Bom še tega nehala jest, če me boš zafrkavala.

  4. Vale says:

    To si enako povedala, kot jaz v osnovni šoli, ko sem pri gospodinjstvu rekla, da riba ni meso in si prislužila cvek🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s