Perspektiva kot razlog za represijo …

Vezano na spodnji post sem se spomnila dveh dogodkov, ki sta se mi pripetila v študentskih časih …

Študirala sem v Mariboru, živela na Tyrševi čisto normalno študentsko življenje in zahajala, kot večina takratnih študentov med drugim tudi na Štuk.

Čeprav se današanja mladež ne bo strinjala z mano, kot se tudi jaz takrat nisem s starejšimi, so bili študentski časi takrat vse kaj drugega kot danes. Ampak v pozitivnem smislu. Boni so bili poceni, karta za vlak tudi, študentski dom je stal malo nič in pri kadrovski štipendiji, ki sem jo imela ter z zaslužkom od študentskega dela sem prav lepo živela. Vem, da je bil najcenejši bon za prehrano 20 SIT, študentski dom 3.000 SIT, mesečna karta za vlak 1.000 SIT, dupla vodka z džusom 90 SIT in škatla Malboro 100s 120 SIT. Moj mesečni dohodek (štipendija + plača od študentskega dela) je bil okoli 50.000 SIT, pa si izračunajte kako lepo mi je bilo.

No, zadnjo leto študija so v študentske domove postavili varnostnike (pred tem smo dežurali zvečer kar študentje sami). Ti so dom zaklenili ob 22.00 in te niso spustili noter, če nisi bil stanovalec doma. Odklenili so ga ob 06.00. Pa ti so bili čisto ok in ponavadi niso kaj dosti težili, če smo ga žurali. Ampak varnostnike si je takrat omislil tudi Štuk. Že takrat so bili obritoglavi s prekrižanimi rokami.

V Štuk smo ponavadi hodili ob ponedeljkih na Balkan žur in ob sredah na vsesplošni študentski žur. Ob sredah smo ponavadi posedali na odru dvorane, pili duplo vodko z džusom, kadili in se zabavali. Tako jaz neko sredo pripujsam v dvorano in se nič hudega sluteča vsedem na oder, bingljam z nogami v dvorano, srkam vodko, kadim cigaret in opazujem folk. Poleg mene sedi cimra. Naenkrat uzreva obritoglavo gorilo (stala je kakšnih 10 metrov stran v temnem kotu), ki nama nekaj maha. Nasmejeva se, pomahava nazaj in uživava dalje. Obritoglava gorila pa znori, prileti v divjem šprintu do naju, nekaj zarenči, naju potegne za roke in vrže iz odra kot dve vreči smeti. Od šoka sem se takoj pobrala in se zakadila v eno od goril, medtem pa so me že prijeli prijatelji in me odvlekli stran. Mislim, da sem mu hotela spraskati oči ali nekaj podobnega. Ne spomnim se, ker sem bila v totalnem šoku. No, na koncu izvem, da so se tisti dan odločili, da se ne smemo več zadrževati na odru in da naju je gorila fizično odstranila, ker kljub temu, da nama je pokazala naj se umakneva tega nisva storili, pa še norce sva si baje delali iz njega.

Stvar perspektive, a ne? Morda bi bilo bolje, če bi najprej na mestu, kjer so se odločili, da se ne smemo več zadrževati, zalepili kakšna opozorila? Morda bi bilo tudi bolje, če bi gorila stopila do naju najprej opozorila, da kršiva sprejete ukrepe, ne pa da se je takoj fizično znesla nad nama, ker sva ga z mahanjem čisto razfukali?

V študentskem času pa sem bila deležna tudi študentskih demonstracij, ko so nam hoteli ukiniti subvencioniranje bonov. Seveda smo se organizirali in družno odpotovali z vlakom v Ljubljano pred parlament, štrajkat. Ko smo prispeli v prestolnico nas je na postaji čakala policija. Za spremstvo, da ne bo pizdarij. Prav. Postrojili so nas v vrsto, nas obkolili in pospremili do prizorišča. Pri tem so nas modre glave, namesto, da bi nas pospremile na parkirišče pred Maksijem, pripeljale direkt pred parlament (cesta je bila zaradi demonstracij itak zaprta). Pred parlamentom smo bili še vedno obkoljeni in nismo mogli nikamor.  Tisti, ki so stali na parkingu pa so bili oboroženi z jajci, ki so jih začeli metati v parlament (zgrešena so seveda letela direkt na nas). Policija je zaradi metanja jajc postala malo tečna, zato se je odločila, da nas preusmeri pred Maksija. Tega niso vedeli policaji, ki so stali v zadnjih bojnih linijah, zato se je naenkrat začel obročt stiskati. Sama sem se po naključju znašla v prvi bojni liniji, čeprav tega sploh nisem želela in naenkrat so se pred mano pojavili policaji na konjih, ki so nas začeli porivati in tlačiti nazaj. Stistnjeni v njihovo past se nismo mogli umakniti nikamor, pred mano pa prestrašeni konji, ki so se vsake toliko spravili na zadnje noge. Mislim, da sem takrat bila prestrašena kot miš, s katero se igra mačka. Ne vem kako, nekako sem se zmuznila mimo tistih konjev in tekla daleč stran. Prestrašena in šokirana.

Zvečer sem gledala po TV-ju reportažo novinarja, ki je razlagal, kako smo podivjani študentje napadli policaje in jih obmetavali z granitnimi kockami. Pri tem je pokazal kamerman na izruvano granitno kocko pred parlamentom, ki jo je kvečjemu izruval konj, ne pa mi …

Zopet stvar perspektive, mar ne? In to perspektive močnejšega.

Saj, če bi močnejši znali uporabljati tudi pamet, represija ne bi bila potrebna …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično. Bookmark the permalink.

7 Responses to Perspektiva kot razlog za represijo …

  1. Onkel PEPE says:

    Valewija, meni se zdi, da si ti en tak ne posebno velik, vendar zmogljiv generator težav.
    Vame denimo konji nikoli ne lučajo granitnih kock.

  2. vale says:

    Pepe, se strinjam, ipak imaš daljše noge od konjev😛

  3. Onkel PEPE says:

    Da, res sem bolj kamelje sorte. Kamele so pa znane kot utemeljiteljice aktivne miroljubne koeksistence, vse odkar jih je Gadafi enpar poklonil rajnkemu Maršalu. No, takrat še ni bil rajnki. Maršal namreč.

    Razen če se moj perforirani spomin spet igra z mano.

  4. Vale says:

    Viš, Maršal je bil tudi znani represivec, v času njegovega bivanja sila prekrit in dobro zamaskiran …

  5. Onkel PEPE says:

    Valewija, s tabo se je nemogoče pogovarjat, ker od šuba zajadraš v politiko.
    Zdaj šele vidim, kako trpežna žival je Young Master G.

  6. Vale says:

    Senior Pepe o kakšni živali ti to? :O

  7. Onkel PEPE says:

    O avtohtonem ftujsko-o’balnem srkaču piva.
    Huda žvau🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s