Zasvojenost …

… ali ne?

… doma na polici imam kup kuharskih knjig;
… med mojimi blog roll-i imam kup kulinaričnih linkov;
… med mojimi favorites linki imam kup kulinaričnih linkov;
… naročena sem na kup kulinaričnih e-mail novičk;
… vsak dan pogledam kup kulinaričnih strani;
… na netu imam ustvarjenih kup kulinaričnih kuharic, kamor spravljam omiljene recepte;
… vsak dan kuham;
… resnično si želim končati kuharsko šolo (upam, da naslednje leto to res realiziram);

Hmm, mislim, da sem resnično zgrešila poklic. Kriva je psihologinja v osnovni šoli, ki me je, ko sem se v osmem razredu odločila, da grem v kuharsko šolo, poklicala k sebi in po dve urnem pregovarjanju sem podlegla in rekla, da razumem, da me je za kuharsko šolo škoda … tega sicer še zdaj ne razumem, ni pa se mi je dalo več poslušat … pa naj še kdo reče, da sem trmasta …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... razmišljanja, ... škavace. Bookmark the permalink.

13 Responses to Zasvojenost …

  1. napo says:

    zna potegnt človeka, tale kuharija, res …🙂

  2. pavla says:

    Hmmm… kot bi poslušala sebe. Ampak jaz sem še bolj počasna😉, saj sem te želje odkrila zelo pozno (šele na faksu, ko sem spoznala boljšo polovico😉 in sem nama občasno kaj skuhala. In prav tako si želim iti v kuharsko šolo in imeti kakšno manjšo restavracijo.

    Ma sem se čist zasanjala, …

  3. brane says:

    jest bi pa rad postau vegi..
    najbrž tudi kej psihologinja iz osnovne šole zašuštrala..

  4. Onkel PEPE says:

    Naša tršica za gospodinjstvo v osnovni šoli se je ponašala z upoštevanja vrednim oprsjem. Takrat sem se navdušil predvsem za sesanje. Psihologinje se pa ne spomnim.

  5. had says:

    se vedno lahko odpreta, skupaj z napotom, eno hudicevo dobro gostilno, kjer bomo na koncu se prste pojedli🙂

  6. Karmen says:

    Frdamane tele babnce psihološke po šolah.

    Tudi mene so zafrknili v OŠ, da me je škoda za:
    a) oblikovno (ja, hotela sem bit modna oblikovalka)
    b) gradbeno (ali arhitektka)

    Pa sem šla potem na gimnazijo (v času nas usmerjencev naravoslovno – matematično) in potem…

    … me je psiholog v SŠ prepričeval, da naj grem študirat jezike, jaz pa sem vsem navkljub vpisala:
    c) elektro🙂

    Vse, samo da je bila kontra fotrovim željam:
    a) medicina
    b) medicina
    c) medicina.

    No, potem pa že od vsega začetka delam v računalništvu in mi je zelo fajn🙂 Pa sem in tja kaj naštrikam, nakvačkam in zašijem za svojo dušo oz. za otroke. Pa narišem kakšno omaro. Letkolna pa že od faksa nisem prijela v roke. Naj počiva v miru.

    Fino je, da lahko svoje želje uresničimo tudi na drugačen način ali pa tudi kasneje. Nikoli ni prepozno.

  7. Vale says:

    @Napo indeed.

    @Pavla treba bo poskusit, vsaj s kuharsko šolojem. To si bom privoščila, pa četudi šele v penziji.

    @Brane ti nisi zašutran, ti si … eh …

    @Pepe, naša učiteljica za gospodinjstvo je bila ena grozna tečna staruhlja, ki je stresala opomine iz rokava direkt v naš nabiralnik. Enkrat me je celo obtožila, da sem prasica neotesana, ker sem se med delanjem mini sendvič popraskala po glavi.

    @Had, vprašanje, če bi bilo tako dobro, ko bi bilo enkrat v gostilni.

    @Karmen ne smem grdo o osnovnošolski psihologinji. Je namreč “tašča” od Nimfete🙂

    Zdaj grem pa juho mešat🙂

  8. Matilda says:

    Ja seveda te je bilo škoda za gostinsko šolo, saj so tja hodili dvojkarji…tako je bilo v socialimu a ne (pa verjetno tudi še potem). Socializem ni poznal dobrih restavracij, bile so gostilne (kjer je vse ostalo v familji) in Titovega kuharja. Ostalo so bili Pionirski domi, pa menze, pa šit restavracije v betonskih hotelih.
    Danes naj bi bilo to drugače, ko svoje dinarčke vlagamo v biznis. Šolo naredi zase in če se ti bo dalo kuhat tudi za druge ali pa v na svojem, bomo prišli in širili dober glas. Imam enega frenda, ki božansko kuha in še dobro zgleda (dobra kombinacija za šefa) je pa len ko fuks in “on ne bo kuhal za druge”, škoda, lahko bi bil zvezda.

  9. Sandi says:

    ..bolj nas skrbi 142 kilski pirrči…

  10. Vale says:

    @Sandi kje pa tega strežejo? Jaz sem do zdaj samo litrco pila, kaj več pa ne😛

  11. kameleonka says:

    O šolskih psihologinjah nebi… mislim, da imamo z njimi bolj ali manj vsi enake izkušnje. Prepričana sem, da če bi ukinili njihova delovna mesta, teh prijaznih nesposobnih tetic nebi prav nihče pogrešal!

  12. Alain says:

    res smo malce trčeni…ampak pozitivno🙂

    Kar si naštela velja tudi zame, če bi dodal še tri nove in enega popravil:

    … sodelavci ali znanci mi za darilo kupijo kuharsko knjigo
    … sestavine si pripravim in razdelim v šalčke, kot na TVju
    … rad bi imel mini restavracijo
    … ne kuham vsak dan pa bi zelo rad

    Zgrešil poklic? Eh… pomorc, ki dela v spletni agenciji, končuje študij multimedijev ob delu in rad kuha/fotografira zraven bi pa imel še restavracijo? Lahko pogledaš z zornega kota “emota” ali kot pozitivc. Priporočam slednje.

    Ste pa zelo v psihološke vode zabredli s komentarji.

  13. Vale says:

    @Alain, sestavine v šalčkah … poznam. Tudi jaz si jih naštimam, kadar imam čas. In vsekakor bom gledala iz slednjega zornega kota🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s