Prehranjevalne navade …

… sicer sploh ni moja stvar in se me ne tiče in priznam, da bo spodnji post samo golo obrekovanje in nič drugega, ampak vseeno moram napisat, sploh po tem, ko sem danes pri Onki prebrala tole.

… s Ključno podrobnostjo tu pa tam odpujsava jest v edini trgovski center v Kopru, ki premore “restavracijo”. Če vzameš v zakup, da gre za:

  • Menzo, kjer se kuha na veliko,

  • Eno redkih prehranjevalnih zadev v Kopru, kjer si lahko po lastni izbiri naložiš soljato,

  • To, da se ti mudi ali pa cel ljubi dan do večera nisi jedel nič in enostavno nimaš energije, da bi kaj kuhal, pa tudi čakat se ti ne da, da bi ti kje drugje po naročilu kaj pripravili

… potem je ta “restavracija” čisto fletna zadeva brez večjih pomanjkljivosti, pa še cenovno ugodna je.

… torej, danes sva tam okoli 18.00, ko sem končala v ustanovi z vsemi obveznostmi, odpujsala v zgoraj omenjeno “restavracijo”. Ključna podrobnost je jedel kravo v omaki s krompirjevimi koketi, jaz sem se odločila za vegi meni, ki je vseboval pohane melancane in kuskus s porom. Seveda je bil na mojem pladnju Union, na njegovem Laško, na mojem mali, na njegovem veliko. Ampak to sploh nima veze. Po zaužiti hrani je Ključna podrobnost odpujsal tja kamor baje gre še cesar peš, jaz pa sem ga vdano čakala za mizo v “restavraciji”, žulila pivce in se malo razgledovala naokoli. V bistvu sem opazovala folk in ga v svoji čudno špasni buči prav nesramno opravljala. Sama s seboj kakopak, potiho, zahrbtno.

Na moji desni sta bila nonič in nona z vnučko. Vnučka je imela največ osem let, pred seboj pa ogromen pohan šnicl s pomfrijem, ki ga je počasi glodala (šnicl, ne pomfri, pomfri je zobala). Kazala je vse znake, da pristane v prekomerno težki kategoriji, no ja, z eno nogo je že bila v njej. Nona je jedla takisti meni kot vnučka, s tem, da ji je pomfrit nemarno gledal iz obeh koncev ust, zato si ga je tiščala noter še s prstmi. Nonič je nonšalantno obiral polovico piščanca, kar se je poznalo tudi na obrazu, ki se je prav lepo svetil, da o prstih in rokah do komolca v masti niti ne govorim.

Na moji levi je sedel parček. Tip je že zdavnaj zmetal vase vse, ker so bili na pladnju le še goli krožniki. Tipica  je žvečila pomfrit, ki ga je fino začinila s kečapom. Očitno je počasnost njenega prehranjevanja presegla njegovo mejo potrpljenja, ker jo je tam nekje na sredi rituala, ko je na pomfri stiskala drugo vrečko kečapa, zapustil in odpujsal bog ve kam. Ona je ostala sama, s kečapom in pomfrijem.

Diagonalno je sedel tip s trakom v laseh. Ne kar nekim trakom, ampak Bruce Lee trakom. Tudi izgled je negoval po podobi Bruce Lee-ja. Jedel je pol piščanca s pomfrijem in solato. Ne vem ali mu je iz kotičkov ust gledala rukola ali piščančje kosti. Tako kot si jih je tlačil noter, tako so kukale ven. Jedel je v Bruce Lee-jevski varianti, saj mu nisem mogla slediti ali pika krompir ali solato ali piščanca, z vilico je namreč skakal po krožnikih v kungfujevski varianti.

Za hrbtom je bil utrujen kuhar dotične “restavracije”, ki si je na pladnju prinesel pol piščanca, pomfri, kup solate, dva kosa kruha, pol litra vode in dva deci pojmanimamčesa. Jedel je uživaško, počasi in se ni dal motit.

Pred mano si je en  čisto povprečen tip, s čisto povprečnim trebuhom, zvrnjenim čez pas, s čačkalico čistil zobe in prav tako nemarno opazoval folk okoli njega kot moja malenkost.

Daleč v kotu sta sedeli dve podhranjeni najstnici. Kakopak s soljato v skledi. Z zelo malo soljate v skledi in z dosti hrbta in popka zunaj (ne sklede, ampak hlač in majic).

In bila sem jaz. Ki sem ravnokar pospravila vase tri melancane in polovico kuskusa, pila pivo in jih prav nemarno opravljala. Verjetno je kdo od njih tudi mene, ali pa tudi ne, kaj pa vem, raje ne vem … mogoče se pa znajdem v kakšnem blogu  “Jana Plestenjaka”, ki mu je šlo ob pogledu name na bruhanje, saj sem pila pivo in to iz ta velikega kozarca. Packa.

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično, ... škavace. Bookmark the permalink.

7 Responses to Prehranjevalne navade …

  1. brane says:

    matr, je pa ključna malenkost dolgo scala…
    pa nisem vedu, da gledaš popteve ob nedeljah..
    no, priznam, tudi jest sem včeraj dosti vodice spustu. pač taki dnevi..

  2. Ivan Grozni says:

    Branimir: kdo pravi, da sem scal? :>

  3. kameleonka says:

    Všeč so mi taka izčrpna slikovita poročila, ker imam ob njih občutek kot da so se spletla v moji buči.🙂 Kar nebi bilo čisto nič nemogočega – glede na našo prehranjevalno kulturo. Lokacija tu sploh ni pomembna – lahko bi bilo kjerkoli…

  4. Vale says:

    Brane, ni on dolgo scal, jaz tak hitro mislim😛

    Onka, grozna si😛

  5. Dorian says:

    Včasih pomislim, da je nemara prav kdo od opazovanih prejšnji dan valjal po ustih pribor, ki ga v tistem trenutku v rokah držim sam … mogoče bom spet začel jesti (neposredno) z rokami.

  6. brane says:

    zakaj med vrsticami berem nekej o moškem odvajanju odvečne vodice?

  7. Onkel PEPE says:

    @ Dorian: če se pa poleg tega spomniš, da skoraj neizogibno dihaš zrak, ki ga je kdo od opazovanih prdel, imaš imeniten razlog za resno depro😛

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s