Krvava večerja …

Moje kulinarično raziskovanje Costa Verde se je zaključilo v nedeljo zvečer na tradicionalni portugalski večerji, ki smo si jo zaželeli in nam jo je gostitelj organiziral. Pri tem še vedno ne vem ali je bila večerja res tradicionalna ali je morebiti poraz gostitelja prizadel v takšni meri, da je svojo žalost izrazil v ponujenem na večerji in se nam tako kulinarično maščeval, glede na to, da se nam, zaradi velikega števila policajev in varnostnikov, ni mogel fizično.

Skratka … po tekmi se pač ponavadi gre na večerjo. Ker smo zaželeli nekaj tipično portugalskega, smo domačine povprašali, kje je kakšna dobra oštarija s tradicionalno hrano. Gostitelji so se prijazno ponudili, da nam vse organizirajo in naj ne skrbimo, saj nas bodopo tekmi tudi  dostavili do tja. Kot že povedano, smo tekmo dobili, gostitelje pa prizadeli, zato smo najprej ostali brez prevoza, saj so bili tako razjarjeni, da jim je to načelo spominske celice in nihče več se ni spomnil, da bi nam obljubil kakšen prevoz, kaj šele  kakšno večerjo. Tako smo peš odpujsali do hotela, par ljudi pa poslali v izvidnico, da najdejo dotično restavracijo, kjer naj bi bila rezervirana večerja. Po eni uri iskanja, spraševanja in ugibanja, se je destinacija našla, začuda čisto blizu dvorane, kjer se je odvila tekma in rezervacija ni bila odpovedana (razlog je verjetno tičal v tem, da smo račun poravnali sami). Tako smo odpujsali v  omiljeno pivnico v Bragi.

Pričakale so nas lepo pogrjene mize ter kup prijaznih pritlikavih (Portugalci so sila majhni ljudje) natikarjev, ki so nas posedli za mizo, ki je po naloženem priboru obetala dosti.

Čez nadaljno prijaznost natikarjev in način postrežbe nimam pripomb. Tudi hrana bi bila čisto sprejemljiva, če … če ne bi bila malo preveč krvava … za nekatere pa malo preveč drobovinasta. Scenosled je bil namreč sledeč:

  • popečeni kruhki z ribjim namazom,
  • zelena solata s paradižnikom, kislimi kumarami, čebulo in majoneznim prelivom,
  • pršut (zopet preveč slan in čisto brez okusa) z melono,
  • kuhane svinjske kožice kisom in oljem,
  • dimljena krvavica (glej fotko),
  • klobasice,
  • riž z zeljem,
  • pečen krompirček,
  • piščanec iz roštilja,
  • beefsteak na krvavo (glej drugo fotkico),
  • svinjski zrezek iz roštilja,
  • biskvit v karamelni omaki s čokolado.

Ker beefsteaki in krvavice nikakor niso šli, sicer ješči publiki, so natikarji prijazno krožili z njimi naokoli ter jih še bolj prijazno ponujali v stilu: “Please one for me.” Na koncu so ugotovili, da še najbolj gre v obtok pivo, odložili krvave zrezke ter se posvetili točenju.

Vsekakor bi bila po vsem zgoraj omenjenem potrebna večja doza rakije kot razkužilo, saj je poleg večje doze krvi bilo vse skupaj še sila mastno. Krvava večerja se je zaključila z večjimi želodčnimi težavami, ki so se stopnjevale do naslednjega dne in umirile šele, ko sem želodec potolažila s pristno slovensko hrano.

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s