Nedeljsko …

… zjutraj naju je zbudil kruhomat, ki bi se, po mojih predvidevanjih, moral vključiti ob 08.30, ker pa moja predvidevanja niso bila prava, se je zadeva vključila ob 07.00 oziroma tam nekje okoli te ure. Malce zatem nas je dokončno prebudil daljinec klime v kozarcu vode, ampak brez skrbi, še vedno dela … tam do 10.00 ure sem se zabavala ob zadnjih poglavjih Jongove (Strah pred letenjem). No ja, vmes sem pohrustala malo sveže pečenega kruha z Mencovo vratovino, potem pa sva odpujsala do pokopališča školjk in ugotovila, da nekateri pač ne morejo, da se ne bi s svojimi velikimi štirikolesniki pripeljali skoraj v morje. Verjetno s tem dokažejo kaj zmorejo, oni in štirikolesniki, jaz pa si ob tem želim, da bi se zakopali do strehe v blato in nikoli več prišli ven, oni in štirikolesniki. Brez vsake manire, čreda usrana.

Ugotovila sva tudi, da je restavracija Katarina še vedno zaprta in še vedno je zaprta zaradi “popravil”. Ta popravila bodo verjetno trajala večno in že tri mesece, od kar je zaprta, se vedno znova, ko grem mimo, vprašam, kam hudiča zdaj hodijo vse tiste trume italijanskih turistov, ki so se prej tam basale z ribami, jastogi, lignji, vongolami in zraven polokali enormne količine vina in to toliko, da so jih dovažali kar z avtobusi … verjetno so našli kaj drugega …

Ugotovila sva tudi, da Luka na pokopališču školjk še vedno skladišči avtomobile, ker jih enostavno ne more odpeljati, saj jim je “civilna družba” podrla nezakonito sezidan most. No, jaz bi jim, če bi si upala, podrla še kaj drugega, ne samo mostu. Ampak to je v naši ljubi itaq normalno. Če imaš denar in moč in vpliv, lahko delaš kaj se ti zljubi in tudi zrušen mostiček ne pomaga. Kaj pa njih briga za tistih 300 avtomobilov, ki so tam, če jih imajo še 30.000 ali 300.000 povsod, kjer seže oko …

Ugotovila sva tudi, da ima Godina (pizzerija v bližini naše votline) dosti italijanskih gostov, kar pomeni, da verjetno ne pečejo slabih pizz. Sicer sva to zadnjič kanila preskusiti, vendar je bilo ravno tisti dan zaprto.

… po ugotavljanju se je prilegla špargljeva kremna juha z dodatki jurčkov, sedaj pa, namesto, da bi urejala neke “službene zadeve”, štrcam po čuralniku, vmes pa na Eurosportu gledam Moto GP, kjer ga Rossi lomi z zlomljenim zapestjem, Stoner pa je trenutno na drugem mestu … go Stoner …
… če še ne veste (to pišem samo zato, ker se rada hvalim), me do četrtka ni, ker grem v Sarajevo, pa malo na Jahorino, pa še malo v Srebrenico, tako da do takrat ne pričakujte nobenih novih nebuloz, pizdakanj, kritik ali česa podobnega. Lahko pa se jutri zvečer spomnete name kako mlatim čevapčiče …

P.S. V četrtek ob treh zjutraj sva pripujsala iz Ankarana preko Ljubljane, kjer sva se ustavila na enem od čarovniških žurov, v Slovenj Gradec ter se malo sprehodila po britofu. Žive duše ni bilo, samo na tone sveč in rož, pa midva. Takisti dan sem, zavoljo Mame Zinke, odpujsala tja ob treh popoldan. Britof je bil pol črede, ki je molila v čast pokojnim dušam, prižigala sveče in polagala rože, župnik pa jih je opomnil (morebiti je bil tudi kaplan, kaj pa vem kdo je kdo), da se morajo mrtvih spomniti tudi z darovanjem maš. Pri tem sem zopet razmišljala, kako bi ves tisti nakičan folk, ki se je tam družno križal in molil Oče naš, prepričala, da raje denar, namesto svetim mašam, namenijo meni, saj ga bom vsekakor porabila za bolj pametne stvari … seveda se nisem spomnila nič primernega …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... škavace. Bookmark the permalink.

4 Responses to Nedeljsko …

  1. kameleonka says:

    Oh kako rada berem tvoja pizdakanja in kako jih bom pogrešala tja do četrtka!!🙂
    Tudi pri nas na britofu je bilo fletno. 45 minut stati na mestu – ne vem komu to koristi, vonjati smrdljivi parafin in opazovati raznorazne nakaze v prekratkih kiklcah/hlačah, previsokih petah, v katerih se lomijo po novonasutem pesku in stresanju nebuloz v stilu: “Edini adrenalin mi je, da jagam.” “Pa daj, ustreli se!” si mislim… Ne vem zakaj se vsako leto znova znajdem tam, čeprav si vedno znova rečem, da naslednje leto pa res ne grem… Menda iz nekakšne pietete do umrlih, dasiravno se oni nemara ne sekirajo preveč glede tega ali jaz tam stojim ali ne, pa glede tega koliko sveč je na grobu in ali je ena izmed njih tista, ki bo živčno mežikala cel mesec…
    Ja, Jongova je pa fajn. Jaz sem se skozi mrakoben dopust površno preglodala skozi Veigweghove (ne da se mi čekirat če sem prav napisala) Letoviščarje. Zeh, zeh – dolgčas da ni za povedat… Vsekakor ne priporočam, dasiravno so njegovi Čudoviti pasji časi fajn. Človek se je malo izpel, kar se je videlo tudi že pri Romanu za dekleta.
    Ajde, zadosti sem natrosila…

  2. brane says:

    ajao, kako se fsi ki mislijo da so pametni in “in” vsajajo na tele praznike mrtvaške..
    pustite čredi svoje veselje!!

  3. Vale says:

    Brane, kdo pa jim brani? Jaz jih zmeraj pustim na miru, srečna bi bila, če bi še oni mene pustili …

  4. Vale says:

    Kameleonka, teta Jong je tzarica, da je šla tisti čas pisat takšne stvari🙂 … jaz sem jo krstila za ženskega Bukowskega …

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s