Sarajevo 2007 – 2. del …

img_0910a.jpg… zjutraj na recepciji Penziona Suljovič nisem bila prepričana ali sem v Penzionu ali že na zboru … za zajtrk smo namreč dobili bone … zajtrkovali smo na lično urejeni terasi, ki je na svojem meniju nudila obićni zajtrk (kruh, marmelada, maslo, med, blablabla) ali pa jaja na oko, jaja sa puranjom šunkom, omlet sa sirom, hrenovke, omlet sa šunkom … + juice ili čaj … v košarici za kruh pa so se poleg kruha bohotile lepinje … tiste prave, sarajevske, ki jih dobiš samo in edino v Sarajevu in nikjer drugje (preverjeno) …

… po zajtrku smo zajahali motorje in se odpravili iskat Ljetno pozorište, kjer naj bi bil zbor Rajvose, da bi postavili šotore … približno, kot vedno, sem vedela kje naj bi to bilo … seveda sem že na rondoju Ilidže zalutala levo, namesto naravnost, pri tem pa me je skoraj podrl najprej eden, potem pa še drugi avto … po kakšnem polurnem lutanju smo povprašali domačine kje naj bi to bilo … nihče ni vedel nič o kakšnem moto zboru … potem smo malo zamenjali koordinate … zopet nič … nakar sva s Fifo ugledali lokalnega bikerja in ga zaustavili … tudi on ni imel pojma o kakšnem moto zboru … šele ko smo mu omenili Ljetno pozorište mu je kapnilo kaj iščemo in nas prijazno odpeljal do kraja zločina … ura je bila 11.00 in klub je že pripravljal vse potrebno za vikend zabavo … malo debelo so nas pogledali, ko smo uleteli, ker smo bili zanje čisto prezgodnji … bili smo prvi … kot prvi pa smo imeli tudi možnost izbire najboljše lokacije za postavitev šotorov … lepo pod drevesi v senčki … tam kjer je najmanj verjetnosti, da bo folk hodil scat … Ljetno pozorište je zadeva podobna našim Križankam … majhen amfiteater … odlična zadeva za koncerte, kar se je izkazalo tudi v nadaljevanju …

… sledil je povratek k Suljoviću in odhod do Baščaršije … sama sem bila v Sarajevu že osmič … ostali del posadke prvič ali drugič … zato sem vehementno prevzela vlogo vodiča … s taksijem smo se odpeljali v center (cena sitnica – smer vpadnica v Sarajevo-center 7 €) … taksist je bil sila prijazen in nam še sam razkazal turistične znamenitosti in povedal zgodovinska dejstva …

… Baščaršija je bila, v primerjavi s prejšnjim tednom, ko sem tudi hodila po njej, precej bolj polna turistov … da se na njej oziroma v kafičih na Baščaršiji ne dobi več alkohola, sem bila že seznanjena, da pa ga ne dobiš (pod alkohol štejem izključno pivo) več niti na korzu oziroma ga dobiš, vendar ne v vseh kafičih, pa mi je bilo že malo čudno … (pa da ne bi zdaj kak antialkoholik tukaj pod komentarji sral kako je to prav in sploh in oh, ker mi gre to na živce kot nekadilci, ki pljuvajo po kadilcih in kot bivši kadilci, ki so zdaj največji promotorji zdravega življenja)

… tako smo iz Baščaršije odpujsali proti večnemu ognju in naprej v moj omiljen kafič Kod zlatne ribice, ki je v lasti enega od članov Plavog orkestra in je res nekaj posebnega … kafič je v bistvu antikvariat, ki daje videz, kot da bi v njem nekdo živel … posebnost kafiča je tudi WC (kaj je v njem tako posebnega ugotovite sami) … kafič mi je štiri leta nazaj priporočila Maša in tako se vsako leto ustavim v njem … ambient je tako prisrčen in domač, da težko odpujsaš stran …

… sledil je ogled tržnice (pokrite in odkrite) … odrte ovce še vedno krasijo izložbe mesnic … so brez celulita, oči pa še imajo … na tržnici tudi še vedno dobiš cigarete pod redno ceno, ki jih ukradene prodajajo cigani … so se pa vmes modernizirali, saj prodajajo sedaj tudi kopalke, usnjene torbice, čevlje … seveda izbira ni ne vem kako velika, odvisno koliko jim uspe izmakniti …

… naredili smo še en krog po Baščaršiji (Kameleonka, tvoja zlatarna še stoji) in se ustavili Kod Želje na čevapih … bila sem pridna in zopet pojedla samo petico … bila pa hkrati malo razočarana … zaradi turistične gneče so natakarji kar malo preganjali, porcija kajmaka v lepinji je bila polovična od običajne, cena pa zopet malo povišana … v sosednji čevabdžinici so bili čevapi pol cenejši … Željo je dobil renome, upam, da se ne bo pokvaril … čevapi so sicer bili še vedno odlični …

… po čevapih je sledila njihova kahna … čeprav je tudi ta postala vodena … smo se pa naučili od tetke pri sosednji mizi kako res naročiš in dobiš pravo … “Jednu kahnu molim, ali neka bude prava” …

… dan se je že prevešal v večer, zato smo se odpravili nazaj do Suljovića, kjer sva s Fifo pustili motorje, se kot dve pravi “pički” vsedli na zadnje sedeže motorjev boljših polovic in odhrumeli smo na zbor …

… še prvega zasluženega piva nismo spili v miru, ko je prihrumela na kraj zločina druga posadka slovenske odprave v sestavi Žaža, Djoko, Volk, Mateja, Ana …

… s Fifo sva padli v “najino” razpoloženje, ki ga je vsake toliko v pozitivno smer vlekel še Žaža … bundada …

… naslednje jutro smo začeli s svežimi bureki, sirnicami in zeljaricami … ampak to je že tretji del zgodbe …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično, ... popotniško. Bookmark the permalink.

6 Responses to Sarajevo 2007 – 2. del …

  1. kameleonka says:

    V Kod zlatne ribice me je peljala prijateljica Samra, ki ji je ta lokal najljubši in v njem sva potem viseli ure in ure – res se počutiš kot doma. Me pa zanima, koliko časa tam snažilke porabijo za brisanje prahu :-)Ko smo že pri sarajevskih kafičih – zanimiv je tudi tisti (ne spomnim se imena), ki je v sklopu neke art knjigarne (sicer malo bolj moderen), ki ima mizne ploskve narejene kar iz cestnih jaškov. Poznaš?

  2. Vale says:

    Nop, tega pa ne vem kje je?!? Na žalost sem pa letos ugotovila, da je v zadnji ulici Baščaršije zgrajenih par novih “modernih” lokalčkov v stilu Havane, Kalifornije in podobne druge zahodnjaške kičarije. Škoda … v enem od njih so na vrtu uredili celo kar peščeno plažo … počutila sem se kot v Kopru😦

    Po moje praha Kot zlatne ribice ne brišejo, vsaj preveč pogosto ne … imajo pa novo ponudbo pri prigrizkih ob kavi, čaju ali pivu. Neke vrste slane palčke iz polnozrnate moke … dobre🙂

  3. Ivan Grozni says:

    Pivo ni alkoholna, ampak osvežilna pijača!

  4. Vale says:

    … sploh z limono😛

  5. Ivan Grozni says:

    Blasfemija!

    No sicer pa v Union zaradi mene lahko daš tudi napol crknjeno žabo, če hočeš.😛

  6. Pingback: Sarajevo - 3. del … « Ukročena trmoglavka …

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s