Klopca …

Sprehajala sta se po tlakovani poti. Ona s sedemmesečnim trebuščkom. V eni roki je porivala voziček z enoletnim naraščajem, v drugi je držala sladoled. On je z zdolgočasenim korakom in pogledom, ki ni izkazoval prav ničesar, stopical ob njej. Njune bledične noge, so bile oblečene v kratke hlače, on je v dolgočasen korak obul stare cokle, ki jih je sila težko vlekel za sabo. Usedla sta se na klopcu pred pošto, zraven katere je že čemerno ždel berač, ki je počasi srebal pivo najboljšega soseda in kadil cigaret. Niti opazil ju ni, ker je bil zatopljen v razmišljanje kaj je bolje, počasi piti pivo, ker bog ve kdaj si bo prislužil naslednjega, ali ga na dušek spiti, ker toplo ni dobro. Okoli klopce je bilo vse polno cigaretnih ogorkov, ampak ona in on jih niti opazila nista. Ona je zobala sladoled in vsak drugi grižljaj podarila enoletnemu naraščaju, on je zrl nekam v daljavo in razmišljal o bog ve čem. Mimo so hodili ljudje, vozili avti, onadva pa sta še vedno čepela na klopci in se ukvarjala vsak s sabo. O čem je razmišljal otročiček v trebuščku se ni sanjalo prav nikomur. Potem sva se odpeljala midva. Vprašala sem se, zakaj sta izbrala ravno to klopco, ki je bila polna cigaretnih ogorkov, postavljena ob cesti na zanikrnem kosu zemlje pred pošto in ni imela pogleda na nikamor. Kdo bi vedel …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... škavace. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s