Pravljice …

https://i2.wp.com/www.simos.si/foto/1169.gif… nanje me je spomnila Kameleonka … moj spomin nanje pa me najprej spomni na oddajo na RA Slovnija “Lahko noč otroci” … po zajčkih je sledila pravljica na radiu in potem svet Mižal …

… in kot oddaje Lahko noč otroci se spomnim, s kakšnim navdušenjem sem gladala nadaljevanko Moj prijatelj Piki Jakob  ter se potem s sosedami kregala kje živi, pri njih ali pri nas …

… potem me je nekega lepega nedeljskega popoldneva (kakšna, tri, štiri leta sem morala imeti) Mama Zinka odpeljala v kino gledati Sneguljčico … risanke nisem utegnila pogledati do konca, ker ko je čarovnica s čarobnim jabokom uspavala Sneguljčico, sem se začela tako na glas jokati in tuliti, da me je mama morala odnesti iz dvorane … pri tem mi je skušala dopovedati, da Sneguljčica ni umrla in naj pogledam do konca kako jo bo princ s poljubom rešil, ampak jaz nisem slišala ničesar … hudobna čarovnica je ubila Sneguljčico in to je zame predstavljajo nekaj najbolj strašnega …

… pri sestrični so imeli lepše pravljice, posnete na kaseto in tako sva vedno znova poslušali Pekarno Miš Maš, Sapramiško in Zvezdico Zaspanko … sedaj sem se spomnila tudi Mišolina (pa ni bilo tako naslov pravljice), ki ga je Jurij Souček uspešno interpretiral v televizijski nadaljevanki … ampak ta je bila spet malo morbidna pravljica, ker sem non stop trepetala, da Mišolina in Mišolinke ne bo požrla hudobna mačka … lepša je bila televizijska uprizoritev Mačka Murija … celo sem znala na pamet … “ko zapoje zvonček v uri, prebudi se maček Muri … ” … pa Pedenjpeda sem požirala vedno znova in ga prebirala … na lutkovno predstavo Žogice Nogice sem pa šla vedno, ko je bilo mogoče …

… skratka pravljice so lepe … kakšni dve škatli le-teh imam spravljenih na podstrešju na Koroškem in vsake toliko kakšno še vedno vzamem v roke … so pa tudi take (kot Sneguljčia na primer), ki jih nisem marala … Trnuljčica, Janko in Metka … preveč žalostne so bile … pravljice so za otroke, zatorej naj bi bile vesele, poučne, ampak ne morbidne in strah zbujajoče …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... meni ljubo. Bookmark the permalink.

2 Responses to Pravljice …

  1. kameleonka says:

    Meni je bila ena boljših Zrcalce. Še zdaj se spomnim začetka: “Na gozdni jasi je ležalo zrcalce. Kdo ga je izgubil se ne ve…” Hecna zgodbica o živalih, ki se med seboj kregajo čigava je “slika”, ki je pravzaprav zrcalce. Vsak od njih ima prav, ker v ogledalu vsak vidi svojo sliko. Krasna zbirka pravljic iz vsega sveta je tudi knjiga Zlata skledica. Pa Regica in Skokica od Alfreda Lobela, Zgodbe od A do Ž od Polonce Kovač – še posebej prijetno bizarna zgodbica o oblaku in oblačku. Zadnja pravljica, ki sem jo kupila, je bila Zgodba o mačku, ki je naučil galebko leteti (Luis Sepulveda, izšlo pri Vale-Novak). Priporočam!

  2. Vale says:

    Si me spomnila še na Mojco Pokraculjo🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s