Saga o ščurku …

… včeraj po službi sva s Ključno podrobnostjo odmahodrala do najboljšega soseda po špežo za kosilo … malo mesa, malo zelenjave, malo piva in na blagajno … plačujem na blagajni, ko vidim, da me izza mojega hrbta iz varnostne razdalje opazuje teta oziroma zre nekam začudeno v moje noge … in si že mislim pri sebi “krava smotana, kaj pri hudiču imaš za buljit v moje noge” … ko teta le zaprepadeno odpre usta in reč: “Gospa, nekaj vam leze po hlačah!” … BTP (blago telečji pogled) jo pogledam: “Prosim?” … “Ja, nekaj vam leze po hlačah!” … v delčku sekunde si rečem: “Vale zberi se, sigurno ni nič hudega,” in plaho pogledam navzdol po hlačah ter ga zagledam … prelestnega ščurka, ki leze radovedno po moji hlačnici navzgor … mirno ga odstranim in se zahvalim teti za opozorilo ter že mislim odmahodrati dalje, ko …

TRGOVKA PRI SOSEDNJI BLAGAJNI: “Kaj? Ščurek? Kje? Aaaaaaaaaaaaa!!!”
TRGOVKA PRI NAŠI BLAGAJNI: “Joj, kje je, kam je šel?”
TRGOVKA PRI SOSEDNJI BLAGAJNI (odpre vratca od blagajne in zagleda ščurka): “Aaaaaaaaa, joj, dajte ga nekam!”
TRGOVKA PRI NAŠI BLAGAJNI: “Aaaaaaaaa!!!” BTP, BTP, BTP
TRGOVKA PRI SOSEDNJI BLAGAJNI (zopet odpre vratca): “Joj, še vedno je tu in leze. Aaaaaaaaa.”
TETA ZA MOJIM HRBTOM: “Ubijte ga!”
JAZ (vehementno): “Ne ubijam živali. Ha, ščurek v Mercatorju!”

S Ključno podrobnostjo zapustiva prizorišče kričečih bab in ubogega ščurka. V ozadju se edino še sliši: “Je rekla, da ne ubija živali!”

BTW … nisem prepričana, da je bil ščurek, mu je pa bila zadeva zelo podobna.

NEKAJ TRENUTKOV KASNEJE V AVTU:
S Ključno podrobnostjo sva kupila neke Milkine arašide in crunchyje oblite s čokolado. Sediva v avtu in jaz skušam zadevo odpreti, da jih na poti do doma pozobava. V tistem trenutku, ko odprem vrečko, zadeve vehementno odrfčijo po celem avtu, nekaj malega pa na parking, ker sem imela še odprta vrata. Globoko zajamem sapo in slišim: “Daj Vale, zberi se!” … čez 10 minut pa čistim rjav madež iz črnih kavbojk …

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... meni ljubo. Bookmark the permalink.

7 Responses to Saga o ščurku …

  1. kemeleonka says:

    Po mojem pa ni bil ščurek. Baje ščurki iz špranjic prilezejo šele ko pade noč. Ne vem no, tako sem slišala, ker pa ščurkov pobliže ne poznam ne morem z gotovostjo trditi ali je temu res tako…

  2. Vale says:

    Tudi MNB (Moja najljubša bjonda) trdi, da ni bil ščurek, ker baje niso črni. Samo po kukanju na netu sem ugotovila, da tudi črni obstajajo, gre za orientalske ščurke … no lahko je bil kak čisto navaden hrošč … sicer pa v današnjem času verjetno tudi ščurki niso več to kar so bili …

  3. Schnuy says:

    🙂
    lesni hroščki so jim na hitro malce podobni….tisti, katerih deca vrtajo luknje v okenske okvirje..

  4. Vale says:

    No, karkoli je že blo, je ziher dobilo s čim po glavi in je bilo raztreščeno po ploščicah najboljšega soseda … če ni prej kdo vreščečih babnic po glavi … uboga žwawa

  5. kemeleonka says:

    Čisto lahko da je bil orientalski. Mogoče se je skril med tovor tako pretihotapil v naše kraje.

  6. brane says:

    ma po moje je te ljubke žvalce vale od nekje prvlekla in jih zanalašč spustila pri blagajni..

  7. Vale says:

    Aha … BTW, danes me je en model označil za rimokatoličanko … a lahko verjamete??? Na eni strani te hočejo zažgat na grmadi, na drugi pa pravijo, da sem “njihova” … SVAŠTA

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s