Medena štruca …

Tisti, ki prebirate moj blog od samega začetka veste, da nisem bila nikoli ljubiteljica peke piškotov oziroma sladkih zadev na sploh. Ampak veste pa tudi, da rada jem zarečen kruh in tako sem ga tudi v tem primeru. Peka piškotov mi je postala všeč, še posebej zato, ker jih sedaj pozimi prodajam na tržnici in ni ga lepšega, ko pride k tebi stranka in ti reče: “Joj, tisti piškoti zadnjič so bili tako dobri, jih imate zopet?”

No in tako sedaj enkrat tedensko pečem domače piškote, ki razveseljujejo tako domače kot stranke. Držim se starih receptov in sestavin, ki nimajo nobenih konzervansov, barvil in podobnih svinjarij, tako da ne uporabljam margarine, ampak maslo, pa domače orehe, namesto pecilnega sodo bikarbono. In tako vam danes pišem recept za domače medenjake, ki so sila enostavni za pripravit, hkrati pa sila okusni ter dolgo zdržijo (no, odvisno od sladkosnedov v družini). Aja, pa še brez maščobe so.

medenjaki

Zanje potrebujete:

  • 15 dag sladkorja (če je rjavi, bo okus boljši)
  • 40 dag bele moke
  • 2 žlici medu
  • 2 jajci
  • pol čajne žličke sode bikarbone
  • 10 dag mletih orehov
  • 10 dag rozin, ki jih predtem namočite v vročo vodo
  • čajno žličko cimeta

Jajčka s sladkorjem penasto vmešajte, nato pa dodajte najprej med, nato pa postopoma dodajajte moko v katero ste vmešali vse ostale sestavine. Iz testa oblikujte 1 cm visoke štručke, jih premažite z vodo, da bodo imeli medenjaki bolj hrustljavo skorjico, ter jih pecite na 180°C cca pol ure (točno temperaturo in čas pečenja vam težko napišem, ker pečem v konvektomatu, pa je malo razlike z domačo pečico) oziroma tako dolgo, da dobijo lepo rjavo skorjico. Še mlačne jih narežite na 3mm debele rezine. Če boste rezali hladne, boste težko dobili cele rezine, ker se pričnejo drobiti.

Če imate radi ingver, klinčke ali katerokoli drugo zimsko začimbo, jo lahko dodate masi.
Če pa se vam medenjakov ne da pripravljati, me lahko pokličete in vam jih pripravim za vas.

About Vale

Nesojena zvarkarca ...
This entry was posted in ... kulinarično. Bookmark the permalink.

Komentiraj